18. maj 2008

Preverjanje znanja

Za vas sem pripravil naloge, s pomočjo katerih boš lahko preveril-a svoje znanje.
Zdaj pa samo veselo na delo!

Shrani.si

13. maj 2008

Govorni nastopi - vrstni red

Prvi govorni nastop imata Kristina in Petra.
Za njima so:
Jure in Monika (v četrtek),
Klemen in Maša C. (v petek),
Katja in Luka (v ponedeljek),
Maša T. in Tim (v sredo),
Urban M. in Brina (v četrtek),
Peter in Patricija (v petek),
Rok in Lucija (v ponedeljek),
Jan H. G. in Anja (v sredo),
Vasil in Jan R. (v četrtek),
Urban B. in Blaž (v petek),

Sem morda še koga "izpustil"?



P.s. Jutri s seboj prinesete Hura za slovenščino. Ponovite vse o zloženih stavčnih členih, o razliki med priredno in podredno zloženimi stavčnimi členi in o levem in desnem prilastku.

8. maj 2008

Otroci, čigavi ste

Berilo "Dober dan, življenje", str. 90. Najprej tiho preberete umetnostno besedilo, nato v zvezek napišete naslov Miško Kranjec: Otroci, čigavi ste?. Nato zapišete 1. točka: Kaj vem o pisatelju in prepišete vse o njem, kar piše na strani 95. Druga točka je Raziskujmo besedilo. V vašem zvezku pričakujem rešene vse naloge.

Miško Kranjec se je rodil 15. septembra 1908 v Veliki Polani v Prekmurju. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, nato pa je študiral slavistiko, a je študij opustil in se vrnil v Prekmurje. Živel je kot poklicni pisatelj in časnikar. Izdajal je časopis Ljudska pravica. Bil je med organizatorji OF v Prekmurju, nato pa je odšel v partizane. Po vojni je bil urednik in direktor časopisnih in založniških hiš, dokler se ni popolnoma posvetil pisateljevanju.

Miško Kranjec v svojih črticah, novelah, povestih in romanih najraje prikazuje revno življenje v prekmurski vasi in usodo tamkajšnjih ljudi pod madžarskimi grofi, v dobi prekmurske boljševiske revolucije, agrarne reforme in sezonskega izseljevanja med obema vojnama (Os življenja, Strici so mi povedali). Precejšen kos njegovega pripovedništva zajema snov tudi iz povojnega življenja. V svojih pripovedih se rad vrača v otroška leta in k svojim mladostnim doživetjem (Imel sem jih rad, Mladost v močvirju).

Živel je kot poklicni pisatelj in novinar. V črticah, novelah, povestih in romanih prikazuje skromno življenje v prekmurski vasi in usodo ljudi (Os življenja, Strici so mi povedali). V svojih pripovedih se rad vrača v otroška leta in pripoveduje o dogodkih in osebah, ki so se mu globoko vtisnili v spomin (Imel sem jih rad, Mladost v močvirju, Čarni nasmeh).



Življenjska pot Miška Kranjca se je pričela v Prekmurju 15. septembra 1908 leta v družini sezonskega delavca. Gimnazijo je zaključil v Ljubljani in se vpisal na slavistiko Univerze v Ljubljani. 1934 leta se je že kot priznan pisatelj vrnil v Veliko Polano. Od oktobra 1934, do oktobra 1935 je urejal časopis Ljudska pravica. Kot člana KPS so ga oblasti izgnale v Srbijo, od koder se je vrnil po napadu Nemčije na Jugoslavijo.
Skupaj s Štefanom Kovačem in drugimi aktivisti so v Prekmurju organizirali ljudski odpor proti okupatorju. 1944 leta je odšel v svobodno Savinjsko dolino in zatem na Dolenjsko ter Primorsko, kjer je deloval v partizanskem novinarstvu.
Po osvoboditvi je bil več let predsednik Društva slovenskih pisateljev, poslanec v Ustavodajni skupščini, član Glavnega odbora SZDLJ, direktor Slovenskega knjižnega zavoda in Ljubljanskega dnevnika. Junija 1953 je postal redni član SAZU in skoraj dve desetletji je urejal Prešernovo družbo.
Za svoje delo je v nekdanji Jugoslaviji prejel tri najvišje nagrade: Prešernovo, nagrado AVNOJ-a in za kulturo Skender Kulenoviča. Bil je odlikovan z Redom bratstva in enotnosti, z Zlatim vencem in Redom jugoslovanske zastave z lento.
Tolažiti nas mora dejstvo, da je veliko njegove zamišljenosti in ljubezni do njegovega sveta zapisana in, da se ga lahko ob branju njegovih knjig živo spominjamo in uživamo njegovo žlahtno, ljubeznivo naravo. In tako kot se je izrazil Ivan Potrč: v našo slovensko literaturo je vnesel Pomurje in pomlad. Kranjčevo pisateljsko delo obsega teme: "človek in zemlja", "sezonski delavec ali proletarec", "predvojne kapitalistične ali povojne socialistične razmere" in "čas NOB", katerega udeleženec in organizator v Prekmurju je bil tudi pisatelj. Človeških likov, ki jih je vnesel v prozo in literarno razreševal je toliko, da jih ni mogoče niti približno našteti. Kranjec bo ostal med nami z dragocenim človeškim izročilom, ki je v osnovni črti človečansko.
Njegova nadarjenost za novelo je nesporna in prav novele tvorijo vrh njegovega umetniškega pisateljevanja. Naj samo omenimo delo Na valovih Mure in Grlice ter njegove romane Mladost v močvirju, Strici so mi povedali in Povest o dobrih ljudeh. Tone Partljič je zapisal: Ves čas svojega življenja je Miško Kranjec pisal eno samo knjigo o dobrih ljudeh.
Svojska podoba in čar pisateljske osebnosti Miška Kranjca se kaže v širini njegovega ustvarjanja, ki ga danes komaj dojemamo, čeprav je skoraj pol življenja preživel v mestu, nikakor ni mogel prav ponikniti v dušo mestnega človeka, v duhovno zapletenost razumnosti. Ali pa morda: kakor, da je našel v “malem” človeku več človeškega bogastva in se je kar naprej vračal med ljudi iz katerih je izšel, skoraj podobno, kot se je Prežihov Voranc med svoje korošce.
Sam se je svoje socialne in pokrajinske določenosti jasno zavedal. Naravnavala mu je snovi in vplivala na estetsko naravo novel in romanov, tudi tistih, ki niso vezani na Prekmurje.

Vrhunec in docela nepričakovano kvaliteto, blage humane odmaknjenosti pa je dosegel z romanom Strici so mi povedali. Če je doslej bila le strastna misel proti družbenim krivicam, se nam dozdeva kot, da kar naenkrat kliče v besede najraznovrstnejše življenjske sestavine, človeka, ki je ves, kolikor ga je, iz blata panonske prsti.
Obsežno polje njegovega pripovedništva predstavlja tudi mladinska proza. Sredi teh, s svojim peresom oblikovanih ljudi, ki jih je Miško imel rad, se zanje razdajal in živel, bo trajno živel z njimi in nami kot pomemben ustvarjalec in oblikovalec, pisatelj, človek in umetnik Miško Kranjec.

7. maj 2008

Domača naloga

Ste že naredili domačo nalogo? Raziskujmo besedilo - Lev Nikolajevič Tolstoj: Starejši brat.

Izdelovanje sira

Brez dovoljenja objavljam začetek govornega nastopa:
Izdelovanje sira obsega naslednje postopke:
• odbira in priprava mleka za sir,
• usirjanje mleka,
• obdelava koaguluma,
• stiskanje sira,
• soljenje sira,
• zorenje sira,
• embaliranje sira.
Postopki izdelave sira se lahko razlikujejo v podrobnostih ali pa v celoti, zato danes poznamo toliko različnih vrst sira.

In moj odgovor na sporočilo:
K., prvi vtis je odličen. Samo še naštudiraj govorni nastop, pa bo. Očesni stik, tempo govora, intonacija, živahnost nastopa. In prvo in zadnjo poved. Najprej moraš pritegniti pozornost vseh svojih poslušalcev - vključno mene, na koncu pa poveš poved, ki je kot pika na i, ki naj doseže spontan aplavz vseh udeležencev tvojega govornega nastopa.
LP, učitelj

In kako podkujemo islandskega konja?

6. maj 2008

Govorni nastopi

Nekateri izmed vas so se že odločili, kateri delovni postopek bodo predstavili. Pa pojdimo po vrsti:

Anja - še ne ve
Klemen - Kako se naredi PC igra
Urban B. - Kako se naredi stol
Maša C. - Sacher torta

Nad vodo v posodi raztopimo z žlico mleka poškropljeno nalomljeno čokolado in maslo. Rahlo vmešamo sladkor, vanilijev sladkor in na koncu rumenjake.
Beljake stepemo, pecilni prašek vmešamo v moko.
V čokoladno zmes izmenično rahlo vmešavamo beljake in moko. Zmes zlijemo v (okrogel ali kvadraten ) pekač, ki naj bo obložen s peki papirjem. Pečico segrejemo na 180 stopinj. Pekač s peki papirjem tudi pokrijemo. Pečemo približno 45 minut.
Pečen biskvit vzamemo iz pekača in ga ohladimo. Premažemo ga na debelo z marelično marmelado. Glazura: Nad vodo v posodi raztopimo čokolado in maslo. S tem prelijemo torto.


Lucija - Kako so naredili pergament
Katja - še ne ve
Blaž - Kako se naredi hokejska palica
Kristina - Kako kovač konja podkuje
Jan H. G. - Kako se naredi nogometna žoga
Monika - Kako so gradili piramide
Luka - Kako se speče jagenjček podpeko
Vasil - Kako se naredi snajper

Urban M. - Kako se naredi ura?
Jure - še ne ve /Končno izvedel (v tem tednu) Kako se naredi čokolada
Rok - Kako se naredi kanu
Peter R. P. - Kako se naredijo idrijski žlinkrofi
Jan R. - Kako se naredijo škofjeloški kruhki

Skuhamo med in med kuhanjem sproti pobiramo pene. Prilijemo vodo, nato tekočino popolnoma ohladimo. Iz moke, dišav, jelenove soli in medene vode zamesimo testo, ki mora biti gladko in dobro vmešano. Pustimo ga stati kaki 2 uri, nato ga vložimo v modelčke (dobimo jih na vaških sejmih in tržnicah) omočene z medico. Čez nekaj ur vzamemo kruhke ven, jih zložimo na pomaščen pekač ter pustimo stati čez noč. Naslednjega dne jih spečemo. Pri zmerni temperaturi 170-180 stopinj jih pečemo eno uro. Kruhek je pred peko rumen, nato pa ima prijetno rjavo barvo in vonj po medu. Pravilno narejen kruhek lahko drži tudi več mesecev.

Tim - Kako se spečejo čevapčiči
Maša T. - Kako se naredijo velikonočne butarice
Petra - Kako se naredi (kozmetični izdelek)
Patricija - Kako se napravi baklava
Brina - Kako so nekoč mumificirali

Sem morda koga pozabil?

28. apr. 2008

Turjaška Rozamunda v računalnici

Se še spomnite Turjaške Rozamunde v računalnici? Znanja v glavi pa nikjer...
In Apel in čevjar?
Kaj pa Uvod h Krstu pri Savici?

19. apr. 2008

16. apr. 2008

Prilastek

Obljubil sem vam, da boste dobili povezavo (Klikni tudi na naslov, za vsak primer.) na vaje o prilastku, ki smo jih reševali v dveh skupinah pri slovenščini. Tukaj so:)

Vse o obravnavanih Prešernovih pesmih

Katere Prešernove pesmi smo obravnavali v tem šolskem letu? Ne veš?
Klikni na tole ! Kaj se je zgodilo? Komentiraj:)

6. mar. 2008

France Prešeren: Turjaška Rozamunda

Najprej KLIK!
Potem poslušanje.
Nato ogled.

In domača naloga:

a) Naredi strip Turjaška Rozamunda

b) Pisno primerjaj Rozamundo in Lejlo
c) Napiši list iz Rozamundinega dnevnika v kloštru

2. mar. 2008

Fance Prešeren: O Vrba! srečna, draga vas domača


O Vrba! srečna, draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta;
de b' uka žeja me iz tvojga svéta
speljala ne bila, goljfiva kača!

Ne vedel bi, kako se v strup prebrača
vse, kar srce si sladkega obeta;
mi ne bila bi vera v sebe vzeta,
ne bil viharjov nótranjih b' igrača!

Zvestó srce in delavno ročico
za doto, ki je nima miljonarka,
bi bil dobil z izvoljeno devico;

mi mirno plavala bi moja barka,
pred ognjam dom, pred točo mi pšenico
bi bližnji sosed vároval - svet' Marka.


O, Vrba, happy village, my old home -
My father's cottage stands there to this day.
The lure of learning beckoned me away.
Its serpent wiles enticing me to roam,
Else had I never known that heart's joy,
Sweet promise, could become a poisoned draught,
Not known myself of self-belief bereft,
Tossed in internal tempests like a toy.
A dowry riches never could surpass,
A faithful heart, a hand that's made for work,
Would have come with a chosen country lass
Serenely onward would have sailed my bark,
My house from fire, my corn from hailstorm loss
Safeguarded by my neighbour near, Sain Mark.


24. feb. 2008

Glagolski vid

Kaj je glagol?
Glágol je besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Sam glagol izraža: dejanje, dogajanje, obstajanje, stanje, zaznavanje, ...
Kaj je pa glagolski vid?
Poglej tu!
In zdaj:
Glagole postavi v nedoločnik in jim določi glagolski vid.
V nebeškem pomladanskem jutru so se še dojenčki, ki so jih ob petih zjutraj budili za v vrtec, držali na smeh, vse tulpe[1] so stale pokonci, šoferji avtobusov so se smehljali potnikom, ki so vstopali v avtobuse, in sam odgovorni urednik Radia Študent, sicer precejšnja tečka, si je požvižgaval v sveže jutro.
[1] tulipani

3. feb. 2008

Glagol

Najprej klikni na naslov - Glagol! Tam te čakajo zanimive t.i. (tako imenovane) interaktivne vaje, ki smo jih prejšnji teden reševali v naši računalnici. Posebej pa bodi pozoren oziroma pozorna na nedoločnik in namenilnik.
http://shrani.si/f/3w/vz/27EOd0YQ/namenilnik-in-nedolocnik.doc

16. jan. 2008

REKLAMNO BESEDILO

- Tvorec reklamnega besedila/reklame premišljeno nagovarja določeno skupino ljudi (npr. mladostnike, moške, ženske…). Pri tem uporablja razne strategije; učinkovitost in izrednost propagiranega izdelka, kraja… lahko poudarja s pritegovanjem znanih oseb (športnikov, igralcev), strokovnjakov (zdravnikov…), statističnih podatkov (v preglednicah)…
- Pri predstavitvi izdelka, kraja… sporočevalec ni natančen, rad čezmerno hvali (tudi manj potrebne dele ipd.) in uporablja take besedne (in nebesedne) prvine, ki pritegujejo naslovnikovo pozornost in zbujajo prijetna čustva; na naslovnika skuša vplivati s kratkim, duhovitim, privlačnim besedilom, brez zahtevnega miselnega utemeljevanja. Besedilo se navadno začne ali konča s kratko povedjo, ki je vsebinsko in jezikovno nenavadna, pogosto pa tudi likovno poudarjena; ta del besedila imenujemo geslo (npr. Od znanja jih razganja.).
- Marsikatera reklama vsebuje podatke, ki sploh niso povezani s temo besedila; sporočevalec želi z njimi naslovnika prepričati, da bo z nakupom propagiranega izdelka potešil vse svoje potrebe in želje.
- Zapisana oz. vidna reklamna besedila navadno vsebujejo tudi sliko/fotografijo…, ki dopolnjuje besedilo.
- Nekateri tvorci reklam skušajo torej na različne načine vplivati na ljudi, da bi čim bolj kupovali ponujene izdelke, čeprav jih morda sploh ne potrebujemo ali pa so celo škodljivi. Zato je treba poznati njihove prijeme ter jih sprejemati zelo kritično.
- Tvorjenje reklam je družbeno odgovorno dejanje, zato ga urejajo posebne zakonske določbe:
- Prepovedano je oglaševanje tobačnih izdelkov (razen ob predstavitvi nove znamke)
- V reklamah ni dovoljena kritika drugega izdelka, ki ga izdeluje drug proizvajalec.
- Reklame ne smejo vsebovati prvin, ki bi lahko povzročile telesno ali duševno škodo pri odraslih in otrocih (npr. nasilje, spolnost, žaljenje narodnostne, rasne in verske pripadnosti).
- Reklame morajo biti v naši državi tvorjene v slovenskem jeziku.

10. jan. 2008

Anton Aškerc : Čaša nesmrtnosti

Literarna teorija

1. Pesem na pripoveduje o dogajanju. Kako imenujemo tako pesem?
a) lirska pesem
b) epska pesem
c) balada

2. Pesnik večkrat ponavlja isti soglasnik na začetku dveh ali več zaporednih besed. Tako ponavljanje imenujemo:
a) polni stik ali rima
b) samoglasniški stik ali asonanca
c) soglasniški stik ali aliteracija

3. Za katero vrsto glasovne figure (ponavljanja) gre v naslednjem verzu?
Verz:
Vlivaj vanjo vsak dan dela dobra…
a) rima
b) aliteracija
c) asonanca

4. Ponavljanje tiste besede ali tiste besedne skupine, ki hočemo z njo zbuditi posebno
pozornost, imenujemo ponavljanje ali iteracija.
Ugotovi besedno figuro oziroma vrsto ponavljanja besed oziroma besednih skupin v naslednjih verzih:
Verza:
V težkih mislih je kalif kordovski!
V težkih mislih tri pozove k sebi…

» Leka iščeš, mladi Abduraman,
leka rad bi, ki nesmrtnost daje…«

V obeh gre za:
a) podvojitev ali geminacijo
b) anaforo
c) epiforo
d) anadiplozo

5. Za katero besedno figuro pa gre v naslednjem verzu:
… čaka, čaka na čarovno pitje…
a) anadiplozo
b) epiforo
c) podvojitev ali geminacijo
d) anaforo


6. Za katero besedno figuro pa gre v naslednjem verzu:
… leka rad bi, ki nesmrtnost daje,
pil zdravilo, ki ti večnost daje?

e) anadiplozo
f) epiforo
g) podvojitev ali geminacijo
h) anaforo

7. V naslednjem verzu najdemo metaforo (besede v prenesenem, ne dobesednem pomenu):
… krasno jutro v izbo se smehlja mu, …
Za katero pesniško sredstvo gre:
a) primero ali komparacijo
b) o/ukrasni pridevek (pridevniško metaforo)
c) poosebitev ali personifikacijo
d) preimenovanje ali metonimijo

Nekaj rešitve 1. KN

V kateri zbirki je izšla kratka pripoved Tržačan? V kateri zbirki je izšla črtica Mačkova očeta?

Kratka pripoved Tržačan je izšla v zbirki Med gorami, črtica Mačkova očeta pa v
zbirki Kmetske slike.

Za katero literarno sredstvo gre v tej povedi (glej podčrtani del) : » In kadar se je naš brezušesnik priplazil v naše središče, tedaj se je pričelo izza dreves, tu tanko, tam debelo, tu visoko, tam nežno, tu rahlo, tam razburjeno:« Brez ušesa ne boš šel v nebesa!« Obkroži ustrezen odgovor.

Obkroži ustrezen odgovor.
a) primera ali komparacija
b) kontrast ali nasprotje

Kaj je roman? Naštej značilnosti romana?

Roman je najobširnejše epsko delo v prozi.
Značilnosti so:
- številna poglavja,
- dogajanje je zapletene in zajema ponavadi daljše časovno obdobje,
- v njem nastopa množica književnih oseb,
- značaj osrednje se razvija v samem dogajanju romana.

Kaj vse je storil Marks Wulffing, da bi prepričal sodnike v resničnost svoje sodbe?

Neko nedeljo si je z ostrim nožem zarezal globoko v meča (zadnji, mišičasti del goleni). V majhno vrečko je spravil »dokaze«, in sicer kremen, igli in žeblja, prepojena s človeško krvjo.

Kaj je kronika? Kje ima beseda svoj izvor?
Kronika je nekakšen dnevnik, v katerega sproti zapisujemo pomembnejše dogodke po zaporedju dogajanja. Beseda kronika ima svoj izvor v grški chronos, kar pomeni čas.


Katere so značilnosti realizma? Kateri slovenski pripovedniki so ustvarjali takrat? Kakšen je realističen slog (način) pisanja? Kaj je zanj značilno?

Zgodbe so zajete iz resničnega življenja in da so napisane v realističnem pripovednem slogu –pisatelj piše kratko, zgoščeno, o stvareh poroča, jih ne olepšuje. Značilno je opazovanje in opisovanje resničnosti; stvari, ki se jih opisuje, se ne olepšuje. V tem literarnem obdobju so ustvarjali pisatelji Josip Jurčič, Ivan Tavčar in predvsem Janko Kersnik.


Kdo so osebe, ki nastopajo v črtici Mačkova očeta?

Stari Maček in njegov sin Jurij ter sin mladega Mačka., neka žena, sosed Matevžek in njegov sin, mladi Matevžek.


»Kakor sapa bil je pri starem grešniku, podrl ga na tla ter ga po vseh pravilih poštenih pretepov do dobrega premlatil.«

O kom teče v tej povedi beseda? Kaj vse se je še zgodilo po tem?

Beseda teče o čevljarju Sadarjevem Korlu, ki je rešil Tomažka pred Vrbarjevim
Matevžem.V bližini je delal Zavratarjev Mihola, ki ni hotel ničesar videti, zato Vrbarjev
Matevž še tožiti ni mogel. Tisto noč pa je umrl tržaški Tomažek.