18. maj 2008

Preverjanje znanja

Za vas sem pripravil naloge, s pomočjo katerih boš lahko preveril-a svoje znanje.
Zdaj pa samo veselo na delo!

Shrani.si

13. maj 2008

Govorni nastopi - vrstni red

Prvi govorni nastop imata Kristina in Petra.
Za njima so:
Jure in Monika (v četrtek),
Klemen in Maša C. (v petek),
Katja in Luka (v ponedeljek),
Maša T. in Tim (v sredo),
Urban M. in Brina (v četrtek),
Peter in Patricija (v petek),
Rok in Lucija (v ponedeljek),
Jan H. G. in Anja (v sredo),
Vasil in Jan R. (v četrtek),
Urban B. in Blaž (v petek),

Sem morda še koga "izpustil"?



P.s. Jutri s seboj prinesete Hura za slovenščino. Ponovite vse o zloženih stavčnih členih, o razliki med priredno in podredno zloženimi stavčnimi členi in o levem in desnem prilastku.

8. maj 2008

Otroci, čigavi ste

Berilo "Dober dan, življenje", str. 90. Najprej tiho preberete umetnostno besedilo, nato v zvezek napišete naslov Miško Kranjec: Otroci, čigavi ste?. Nato zapišete 1. točka: Kaj vem o pisatelju in prepišete vse o njem, kar piše na strani 95. Druga točka je Raziskujmo besedilo. V vašem zvezku pričakujem rešene vse naloge.

Miško Kranjec se je rodil 15. septembra 1908 v Veliki Polani v Prekmurju. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, nato pa je študiral slavistiko, a je študij opustil in se vrnil v Prekmurje. Živel je kot poklicni pisatelj in časnikar. Izdajal je časopis Ljudska pravica. Bil je med organizatorji OF v Prekmurju, nato pa je odšel v partizane. Po vojni je bil urednik in direktor časopisnih in založniških hiš, dokler se ni popolnoma posvetil pisateljevanju.

Miško Kranjec v svojih črticah, novelah, povestih in romanih najraje prikazuje revno življenje v prekmurski vasi in usodo tamkajšnjih ljudi pod madžarskimi grofi, v dobi prekmurske boljševiske revolucije, agrarne reforme in sezonskega izseljevanja med obema vojnama (Os življenja, Strici so mi povedali). Precejšen kos njegovega pripovedništva zajema snov tudi iz povojnega življenja. V svojih pripovedih se rad vrača v otroška leta in k svojim mladostnim doživetjem (Imel sem jih rad, Mladost v močvirju).

Živel je kot poklicni pisatelj in novinar. V črticah, novelah, povestih in romanih prikazuje skromno življenje v prekmurski vasi in usodo ljudi (Os življenja, Strici so mi povedali). V svojih pripovedih se rad vrača v otroška leta in pripoveduje o dogodkih in osebah, ki so se mu globoko vtisnili v spomin (Imel sem jih rad, Mladost v močvirju, Čarni nasmeh).



Življenjska pot Miška Kranjca se je pričela v Prekmurju 15. septembra 1908 leta v družini sezonskega delavca. Gimnazijo je zaključil v Ljubljani in se vpisal na slavistiko Univerze v Ljubljani. 1934 leta se je že kot priznan pisatelj vrnil v Veliko Polano. Od oktobra 1934, do oktobra 1935 je urejal časopis Ljudska pravica. Kot člana KPS so ga oblasti izgnale v Srbijo, od koder se je vrnil po napadu Nemčije na Jugoslavijo.
Skupaj s Štefanom Kovačem in drugimi aktivisti so v Prekmurju organizirali ljudski odpor proti okupatorju. 1944 leta je odšel v svobodno Savinjsko dolino in zatem na Dolenjsko ter Primorsko, kjer je deloval v partizanskem novinarstvu.
Po osvoboditvi je bil več let predsednik Društva slovenskih pisateljev, poslanec v Ustavodajni skupščini, član Glavnega odbora SZDLJ, direktor Slovenskega knjižnega zavoda in Ljubljanskega dnevnika. Junija 1953 je postal redni član SAZU in skoraj dve desetletji je urejal Prešernovo družbo.
Za svoje delo je v nekdanji Jugoslaviji prejel tri najvišje nagrade: Prešernovo, nagrado AVNOJ-a in za kulturo Skender Kulenoviča. Bil je odlikovan z Redom bratstva in enotnosti, z Zlatim vencem in Redom jugoslovanske zastave z lento.
Tolažiti nas mora dejstvo, da je veliko njegove zamišljenosti in ljubezni do njegovega sveta zapisana in, da se ga lahko ob branju njegovih knjig živo spominjamo in uživamo njegovo žlahtno, ljubeznivo naravo. In tako kot se je izrazil Ivan Potrč: v našo slovensko literaturo je vnesel Pomurje in pomlad. Kranjčevo pisateljsko delo obsega teme: "človek in zemlja", "sezonski delavec ali proletarec", "predvojne kapitalistične ali povojne socialistične razmere" in "čas NOB", katerega udeleženec in organizator v Prekmurju je bil tudi pisatelj. Človeških likov, ki jih je vnesel v prozo in literarno razreševal je toliko, da jih ni mogoče niti približno našteti. Kranjec bo ostal med nami z dragocenim človeškim izročilom, ki je v osnovni črti človečansko.
Njegova nadarjenost za novelo je nesporna in prav novele tvorijo vrh njegovega umetniškega pisateljevanja. Naj samo omenimo delo Na valovih Mure in Grlice ter njegove romane Mladost v močvirju, Strici so mi povedali in Povest o dobrih ljudeh. Tone Partljič je zapisal: Ves čas svojega življenja je Miško Kranjec pisal eno samo knjigo o dobrih ljudeh.
Svojska podoba in čar pisateljske osebnosti Miška Kranjca se kaže v širini njegovega ustvarjanja, ki ga danes komaj dojemamo, čeprav je skoraj pol življenja preživel v mestu, nikakor ni mogel prav ponikniti v dušo mestnega človeka, v duhovno zapletenost razumnosti. Ali pa morda: kakor, da je našel v “malem” človeku več človeškega bogastva in se je kar naprej vračal med ljudi iz katerih je izšel, skoraj podobno, kot se je Prežihov Voranc med svoje korošce.
Sam se je svoje socialne in pokrajinske določenosti jasno zavedal. Naravnavala mu je snovi in vplivala na estetsko naravo novel in romanov, tudi tistih, ki niso vezani na Prekmurje.

Vrhunec in docela nepričakovano kvaliteto, blage humane odmaknjenosti pa je dosegel z romanom Strici so mi povedali. Če je doslej bila le strastna misel proti družbenim krivicam, se nam dozdeva kot, da kar naenkrat kliče v besede najraznovrstnejše življenjske sestavine, človeka, ki je ves, kolikor ga je, iz blata panonske prsti.
Obsežno polje njegovega pripovedništva predstavlja tudi mladinska proza. Sredi teh, s svojim peresom oblikovanih ljudi, ki jih je Miško imel rad, se zanje razdajal in živel, bo trajno živel z njimi in nami kot pomemben ustvarjalec in oblikovalec, pisatelj, človek in umetnik Miško Kranjec.

7. maj 2008

Domača naloga

Ste že naredili domačo nalogo? Raziskujmo besedilo - Lev Nikolajevič Tolstoj: Starejši brat.

Izdelovanje sira

Brez dovoljenja objavljam začetek govornega nastopa:
Izdelovanje sira obsega naslednje postopke:
• odbira in priprava mleka za sir,
• usirjanje mleka,
• obdelava koaguluma,
• stiskanje sira,
• soljenje sira,
• zorenje sira,
• embaliranje sira.
Postopki izdelave sira se lahko razlikujejo v podrobnostih ali pa v celoti, zato danes poznamo toliko različnih vrst sira.

In moj odgovor na sporočilo:
K., prvi vtis je odličen. Samo še naštudiraj govorni nastop, pa bo. Očesni stik, tempo govora, intonacija, živahnost nastopa. In prvo in zadnjo poved. Najprej moraš pritegniti pozornost vseh svojih poslušalcev - vključno mene, na koncu pa poveš poved, ki je kot pika na i, ki naj doseže spontan aplavz vseh udeležencev tvojega govornega nastopa.
LP, učitelj

In kako podkujemo islandskega konja?

6. maj 2008

Govorni nastopi

Nekateri izmed vas so se že odločili, kateri delovni postopek bodo predstavili. Pa pojdimo po vrsti:

Anja - še ne ve
Klemen - Kako se naredi PC igra
Urban B. - Kako se naredi stol
Maša C. - Sacher torta

Nad vodo v posodi raztopimo z žlico mleka poškropljeno nalomljeno čokolado in maslo. Rahlo vmešamo sladkor, vanilijev sladkor in na koncu rumenjake.
Beljake stepemo, pecilni prašek vmešamo v moko.
V čokoladno zmes izmenično rahlo vmešavamo beljake in moko. Zmes zlijemo v (okrogel ali kvadraten ) pekač, ki naj bo obložen s peki papirjem. Pečico segrejemo na 180 stopinj. Pekač s peki papirjem tudi pokrijemo. Pečemo približno 45 minut.
Pečen biskvit vzamemo iz pekača in ga ohladimo. Premažemo ga na debelo z marelično marmelado. Glazura: Nad vodo v posodi raztopimo čokolado in maslo. S tem prelijemo torto.


Lucija - Kako so naredili pergament
Katja - še ne ve
Blaž - Kako se naredi hokejska palica
Kristina - Kako kovač konja podkuje
Jan H. G. - Kako se naredi nogometna žoga
Monika - Kako so gradili piramide
Luka - Kako se speče jagenjček podpeko
Vasil - Kako se naredi snajper

Urban M. - Kako se naredi ura?
Jure - še ne ve /Končno izvedel (v tem tednu) Kako se naredi čokolada
Rok - Kako se naredi kanu
Peter R. P. - Kako se naredijo idrijski žlinkrofi
Jan R. - Kako se naredijo škofjeloški kruhki

Skuhamo med in med kuhanjem sproti pobiramo pene. Prilijemo vodo, nato tekočino popolnoma ohladimo. Iz moke, dišav, jelenove soli in medene vode zamesimo testo, ki mora biti gladko in dobro vmešano. Pustimo ga stati kaki 2 uri, nato ga vložimo v modelčke (dobimo jih na vaških sejmih in tržnicah) omočene z medico. Čez nekaj ur vzamemo kruhke ven, jih zložimo na pomaščen pekač ter pustimo stati čez noč. Naslednjega dne jih spečemo. Pri zmerni temperaturi 170-180 stopinj jih pečemo eno uro. Kruhek je pred peko rumen, nato pa ima prijetno rjavo barvo in vonj po medu. Pravilno narejen kruhek lahko drži tudi več mesecev.

Tim - Kako se spečejo čevapčiči
Maša T. - Kako se naredijo velikonočne butarice
Petra - Kako se naredi (kozmetični izdelek)
Patricija - Kako se napravi baklava
Brina - Kako so nekoč mumificirali

Sem morda koga pozabil?